Preverite najpogostejša vprašanja in odgovore:

1. Ustanovitev podjetja – točka VEM

Vstopiti v podjetništvo je zelo enostavno in hitro, vendar je to prvi korak. Pomembno je uspešno poslovati, za kar so potrebni znanje, delavnost, inovativnost, razvoj in ne nazadnje sreča. Tveganjem se ob vstopu v podjetništvo ni moč izogniti, da pa se jih precej zmanjšat, in tukaj vam lahko pomagamo.

S podjetniškim svetovanjem nudimo pomoč tistim, ki začenjajo s svojo dejavnostjo in tudi tistim, ki že opravljajo dejavnost in želijo napredovati. Področja iz katerih svetujemo so:

• Poslovni načrt in preveritev poslovne ideje.
• Pravilna izbira statusa podjetja.
• Registracija podjetja in statusno preoblikovanje podjetij.
• Pogoji za opravljanje dejavnosti.
• Pogoji za delovne in poslovne prostore, ureditev poslovnih prostorov (pogoji za posamezne dejavnosti).
• Razvijanje poslovnih strategij podjetja (vzpostavitev poslovnih funkcij, franšizing, itd).
• Strokovna podpora pri vstopu na nov trg.
• Pomoč pri vodenju projektov in razvoju.

Koristne informacije v zvezi s postopki e-VEM dobite tudi na straneh e-uprave, ki jih je namenila pravnim osebam.

 

2. Kako ustanovim oz. registriram s.p.?

Samostojni podjetniki se registrirajo z vpisom v Poslovni register Slovenije. Vpis v Poslovni register je možno narediti preko portala e-vem (vse na enem mestu) ali na kateri koli vstopni točki VEM. Med vstopne točke, kjer je možno registrirati s.p. spada tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in vse Območne obrtno-podjetniške zbornice. Prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije (obrazec PRS1-sp) s priloženo izjavo (obrazec PRS1-sp - priloga) in aktom o zastopništvu bodoči s.p. predloži v papirni obliki na vstopnih točkah VEM ali po elektronski pošti preko centralno informacijskega sistema.

S.p. z obrazcem PRS1-sp prijavi tudi vse spremembe (spremembe podatkov, izbris). Vlagatelj prejme (kot potrdilo o prejeti prijavi) od vstopne točke »VEM« Obvestilo o prejemu prijave za vpis v PRS. Sistem »e-VEM« podatke posreduje AJPES, ki bodočemu s.p. dodeli matično številko, ga vpiše v PRS, ter izda sklep o vpisu v PRS. S tem je postopek pridobitve statusa s.p. končan.

AJPES pri vpisu v PRS ne zahteva dokazil o izpolnjevanju posebnih pogojev za opravljanje katerekoli dejavnosti. Podatke o s.p. prek sistema »e-VEM« v elektronski obliki prejmejo tudi DURS, OZS in ZZZS.

Večina podjetnikov se registrira na eni izmed vstopnih točk VEM. Podjetnikom predlagamo, da se preden obiščejo vstopno točko VEM predhodno naročijo. Podjetnik ki namerava registrirati podjetje na vstopni točki VEM ne potrebuje predhodno izpolnjevati nobenih obrazcev. Na vstopno točko pride le z osebnim dokumentom in davčno številko. Obrazec za vpis podjetja v poslovni register pripravi referent na vstopni točki, podjetnik pa ga le podpiše.

 

3. Kaj je popoldanski s.p. oz. dopolnilna dejavnost?

Z uveljavitvijo Zakona o gospodarskih družbah popoldanska obrt ni več opredeljena, to pomeni, da morate za opravljanje dejavnosti po klasični poti pridobiti status samostojnega podjetnika. Popoldanski s.p. oz. popoldanska obrt se pogovorno ali v praksi sicer še vedno uporablja, kar pa ni pravilno. Da se nek podjetnik ukvarja s popoldansko obrtjo se pogovorno opredeljuje tistega podjetnika, ki ni samozaposlen (zaposlen je nekje drugje) in ima zato urejeno plačevanje prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje preko redne zaposlitve ali preko drugega statusa. V zvezi z opravljanjem dejavnosti ("popoldanskim s.p."), ki jo opravlja zraven zaposlitve, pa plačuje le pavšalne prispevke. Se pravi do razlik prihaja zgolj v zvezi s plačevanjem prispevkov, med tem ko pravno formalen status mora imeti podjetnik oz. oseba ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo enako urejen, ne glede na to ali je redno zaposleni kje drugje, ali pa se ukvarja izključno z opravljanjem dejavnosti pod obliko samostojnega podjetnika.

Plačevanje pavšalnih prispevkov

• Mesečni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je cca. 30 EUR.
• Mesečni prispevek za zdravstveno zavarovanje cca. 4,5 EUR.
• Pravna podlaga in več o plačevanju pavšalnih prispevkov (DURS).

 

4. Kako in kje registriram d.o.o.?

Družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je možno brezplačno registrirati na kateri koli vstopni točki VEM, vendar le pod pogojem, da se ustanovitelj oz. ustanovitelji, če jih je več, odločijo, da bodo imeli akt o ustanovitvi (v primeru enoosebne družbe) ali družbeno pogodbo (v primeru več osebne družbe) sprejeto na obrazcu VEM. Da se lahko d.o.o. brezplačno ustanovi na točki VEM je prav tako potrebno vplačati celotni osnovni vložek v denarju. Za ustanovitev d.o.o. je ta minimalno 7.500 EUR.

Ker je tak postopek izredno enostaven in hiter, se zanj odloča večina podjetnikov, ki ustanavljajo d.o.o. Podjetnik po uskladitvi termina pride na vstopno točko le z osebnim dokumentom in davčno številko. Vse ostale dokumente potrebne za registracijo pa pripravi referent na vstopni točki.

Družbena pogodba ali akt o ustanovitvi na obrazcu VEM vsebujejo le bistvene sestavine, ki so po Zakonu o gospodarskih družbah potrebni za ustanovitev, če pa želijo ustanovitelji nekatera vprašanja oz. dogovore urediti drugače, morajo pogodbo skleniti v obliki notarskega zapisa pri notarju. Enako velja, če se ustanovitveni kapital (vložki) ne vplačajo v celoti v denarju ampak kot stvarni vložki.

Koristne povezave:

• Oblike podjetij in njihova registracija.
• Obveznosti pravnih oseb.
• Pravice gospodarskih družb.

 

5. Ali lahko takoj po registraciji začnem z opravljanjem dejavnosti?

Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisan v register. Če drug zakon določa še posebne pogoje za opravljanje dejavnosti, lahko podjetnik začne opravljati to dejavnost šele takrat, ko izpolni te pogoje. Odgovor je torej da je vse odvisno od dejavnosti, s katero se podjetnik namerava ukvarjati.

Če drug zakon določa, da sme podjetnik začeti z opravljanjem dejavnosti, ko pristojni državni organ oziroma organizacija z javnimi pooblastili izda odločbo, s katero ugotovi, da podjetnik izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti, lahko podjetnik začne opravljati to dejavnost šele takrat, ko pristojni organ izda tako odločbo. Zmotno je razmišljanje, da obstaja neko prehodno obdobje.

Obrtno dovoljenje – pogoj za opravljanje dejavnosti

Obrtno dovoljenje se potrebujete v primeru, če podjetnik opravlja obrtno dejavnost. Obrtne dejavnosti so zavedene v Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti. Pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja pa je izobrazba ustrezne stopnje in smeri ali ustrezna usposobljenost.

Pri obrti podobnih dejavnostih se pravico do opravljanja dejavnosti pridobi z vpisom v obrtni register, dejavnosti pa niso regulirane z zagotavljanjem ustrezne izobrazbe ali usposobljenosti.

Postopke v zvezi z izdajo obrtnih dovoljenj in vpisom v obrtni register, vodijo pooblaščene osebe na Območnih obrtno-podjetniških zbornicah. Za pridobitev obrtnega dovoljenja podjetnik odda vlogo sam, za obrti podobne dejavnosti pa Obrtno-podjetniška zbornica opravi vpis v obrtni register po uradni dolžnosti na podlagi obvestila upravljalca poslovnega registra (AJPES).

Več o obrtnih dejavnostih, obrtnem dovoljenju, vlogah in o pogojih za pridobitev obrtnega dovoljenja lahko najdete tukaj.

 

6. Kje najdem pogoje za opravljanje dejavnosti?

Pogoji za opravljanje posamezne dejavnosti so si zelo različni in so odvisno od dejavnosti, s katero se podjetnik namerava ukvarjati. Veliko dejavnosti pred pričetkom delovanja zahteva pridobitev raznih dovoljenj, licenc, itd., pridobitev teh pa je praviloma vezana na ustrezno strokovno usposobljenost oz. izobrazbo. Med pogoje za opravljanje dejavnosti pa spadajo tudi ustrezni prostorski pogoji, sanitarna in higienska urejenost prostorov in še bi se dalo naštevati. Na kratko bi lahko rekli da mora biti poslovanje podjetja skladno z zakonodajo, ki urejuje posamezno področje poslovanja. Pa tudi tukaj moramo biti pazljivi, saj lahko dva različna poslovna subjekta opravljata enako dejavnost na popolnoma različen način in v drugačnem obsegu, kar lahko pomeni da na njuno poslovanje vplivajo različni predpisi. Ravno zaradi te kompleksnosti je težko na enem mestu zbrati vso poslovno zakonodajo.

Zakonodaja iz obrtnih in obrti podobnih dejavnostih

Zakonodajo, ki ureja obrtne in obrti podobne dejavnosti, lahko najdemo na spletnih straneh OZS, pod zavihkom sekcije, rubrika zakonodaja.

Obrtno dovoljenje

Pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja je izobrazba ustrezne stopnje in smeri ali ustrezna usposobljenost. Vloge in obrazce ter več informacij najdete tukaj.

Koristno

Opis različnih dovoljenj za posamezne dejavnosti lahko najdemo v zbirni datoteki, ki jo je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo tukaj.

 

7. Ali potrebujem poslovni prostor za opravljanje dejavnosti?

Za marsikatero dejavnost ta ni potreben, predvsem za storitve ki jih je možno opravljati na terenu. Če pa je narava poslovanja takšna, da podjetje za opravljanje storitev ali proizvodnjo izdelkov potrebuje in uporablja prostor, mora ta prostor imeti ustrezno uporabno dovoljenje, da se v njem ta dejavnost lahko opravlja. Uporabno dovoljenje izda upravna enota na območju katere leži nepremičnina.

Ob registraciji podjetja se ne ugotavlja, ali podjetje zagotavlja ustrezen poslovni prostor ali ne. Splošno napotilo pa je, da se podjetnik še preden registrira podjetje pozanima, ali je za njegovo dejavnost ustrezen poslovni prostor potreben ali ne, saj se dejavnost v nekem prostoru lahko opravlja šele, ko ima ta izdano ustrezno dovoljenje.

 

8. Kako zaprem podjetje?

Zaprtje s.p.-ja poteka tako, da podjetnik najprej odda prijavo za izbris podjetja iz poslovnega registra ki ga vodi AJPES. Prijavo lahko odda na kateri koli točki VEM (Vse na Enem Mestu). Prijavo mora podjetnik vložiti najmanj 15 dni pred želenim datumom izbrisa.

Omeniti je potrebo, da veljavna zakonodaja govori, da mora podjetnik vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost.

Obveznosti do davčne uprave

Po izbrisu iz poslovnega registra mora podjetnik predložiti za potrebe DURS-a davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Rok za oddajo je 60 dni po zaključku opravljanja dejavnosti.

Odjava iz zavarovanja

Če je bil podjetnik samozaposlen mora po izbrisu iz poslovnega registra opraviti tudi odjavo iz sistema zavarovanj in to v roku 8 dni od dneva izbrisa (obrazec M2).

Zapiranje d.o.o.

Za zapiranje družbe se je potrebno obrniti na notarja. Postopka izbrisa in sodnega registra oz. ukinitve podjetja ni moč opraviti preko vstopne točke VEM.