Les izboljšuje kakovost bivanja

21.04.2016

Logatec, 18. april 2016 – Ljudje vse bolj spoznavamo, da je sodobno grajeno okolje pametno, trajnostno in, ga je mogoče prilagoditi potrebam več generacij. Vse to lahko enostavno dosežemo z uporabo naravnih virov kot je les, ki pa ga je potrebno zaradi prihodnjih generacij izkoriščati preudarno in odgovorno. Pri lesu bi morali še toliko bolj biti osredotočeni na trajnostni razvoj, ciklično gospodarstvo in blaginjo ljudi, saj Slovenija to lahko doseže z umno uporabo svojih obnovljivih virov in sredstev. Zato se tudi pri nas vse bolj uveljavlja v prihodnost usmerjena lesena arhitektura.

To je bila tudi rdeča nit strokovnega srečanja lesarjev, ki ga je 12. aprila 2016 organizirala Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec v sodelovanju s sekcijo lesnih strok Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in so se ga udeležili mizarji, tesarji in žagarji, večinoma iz Notranjsko-kraške regije, kjer 74 % regije prekriva gozd. Zato je tu še toliko večji potencial za razvoj vsega, kar je povezano z lesom.

V prvem delu je raziskovaka izr. prof. dr. Andreja Kutnar z Univerze na Primorskem, sicer pa tudi mizarka z lastno mizarsko delavnico, predstavila, kako skupaj z raziskovalci iz ZDA, Švice in s Finske proučujejo različne vidike okoljske prijaznosti in pametne uporabe lesa, konkretno to pomeni boljše razumevanje lastnosti in razvoj novih možnosti uporabe lesa. Kot enega od primerov je izpostavila termo-hidro-mehansko (THM) obdelavo lesa, s katero se izboljša njegove lastnosti oziroma ustvari »nov« material. Les lahko s temi postopki skoraj poljubno oblikujemo ter mu s tem damo povsem nove funkcionalnosti. Kdaj jim kdo reče, da »iz topola naredijo tropski les visoke gostote«. S tem pravzaprav zadane žebljico na glavico, saj z enim od postopkov THM les lahko zelo zgostimo – lahko bi trdili, da iz lesa neke plantažno gojene vrste pridobimo kakovosten, gost in s tem mehansko uporaben material.

Dr. Kutnar je prikazala tudi pripravo Centra odličnosti InnoRenew CoE, pri čemer se med drugim ukvarjajo z razvojem restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja zgradb, ki združuje načela trajnostne gradnje z gradnjo zdravo za uporabnike. Z vrhunskim centrom želijo v lesarstvu povečati učinkovitost rabe virov, podaljšati življenjsko dobo izdelkov in izboljšati njihov vpliv na zdravje in dobro počutje, s tem pa prispevati k izboljšanju učinkovitosti in funkcionalnosti izdelkov ter zmanjšati njihove škodljive vplive na okolje in zdravje. Ključna je preobrazba naše lesne industrije v inovativno panogo, ki bo delovala izrazito interdisciplinarno in bo popolnoma internacionalizirana. Vsekakor pa mora ostati temlječa na naravnih, obnovljivih in lokalnih (slovenski les) virih, mora pa spodbujati znanje ter s tem razvoj inovativnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo.

Pri raziskavah, ki bi lahko vodile do takih izdelkov, se ukvarjajo z naprednim lepljenjem lesa in ustvarjanjem novih lesnih kompozitov. Les zgoščujejo z mehanskim tlakom pri visokih temperaturah in v nasičeni vodni pari. Proučujejo tudi vlagoodporne plošče za notranje pohištvo (kompozit plastike in lesa), pri čemer uporabljajo reciklirane materiale (na primer ustrezne mešanice recikliranega lesa in polipropilen/polietiena). Zelo zanimive so tudi njihove raziskave, pri katerih kot delni «nadomestek« lesa uporabljajo konopljo, bombaž, riževa zrna, sončnična semena in s tem zagotavljajo izkoriščenost ostankov agroživilske industrije, je še zaključila mlada znanstvenica dr. Andreja Kutnar.

Iris Ksenija Brković iz sekcije lesnih strok pri OZS je najprej izpostavila novosti v stroki s področja zakonodaje in predpisov pri emisijah, pogojih za prostor, ravnanju z odpadki in poročanju, kurjenju lesnih odpadkov, varstvu pri delu in certificiranju lesa.

Sekcija pri OZS se že vrsto let zavzema, da se zaščiti izvoz hlodovine in uredi subvencioniranje nakupa domače hlodovine. Namesto da bi v Sloveniji smotrno izkoriščali les, ga obdelovali in izvažali končne izdelke, velik delež hlodovine izvažamo, predvsem v Avstrijo in Italijo. Zato pri državi opozarjajo na pomembnost ustvarjanja pogojev za ponovno oživljanje lesarske panoge na Slovenskem, ki bi omogočala oskrbo slovenskih podjetij z lesom in gospodarski vzpon lesarske panoge po celotni verigi. Namesto hlodovine bi morali izvažati končne izdelke z visoko dodano vrednostjo. Zato so bile konkretne zahteve OZS na področju žagarstva: ukinitev vračila pavšalnega nadomestila v višini 8 % za izvoženo hlodovino, ki je bila prvotno namenjena za intenzivnejše gospodarjenje z gozdom (večja dodana vrednost na hektar) in s tem zagotavljanje lesne mase za predelavo lesne surovine na območju Slovenije ter da naj skladova hlodovina pristane na slovenskih žagah.

Rešitev za oskrbo s hlodovino lesnopredelovalnih podjetij iz Slovenije bi lahko bila preko sklepanja dolgoročnih pogodb; da bo državno podjetje le gozdarsko in naj se ukvarja z gospodarjenjem z gozdovi, torej brez lastne predelave lesa; in zahteva se redna oskrba s hlodovino tudi od julija dalje, ko potečejo koncesije.

Sekcija pa je dosegla, da se lahko naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži) in lesne ostanke, ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva (barvan ali lakiran les, iverne in vlaknene plošče ter drugi lepljeni izdelki), po novem uporabili za ogrevanje, in sicer brez zamudnih in dragih postopkov pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj za predelavo odpadkov. Sprememba Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav je prinesla bistveno spremembo in sicer, da se lesne ostanke iz proizvodnje pohištva ne obravnava več kot odpadke, če njihova vsebnost ne preseže predpisanih mejnih vrednosti.