Nasledstvo v družinskih podjetjih - spodbude malih vrednosti

25.09.2019

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

 

 

Podobno kot človek gre tudi podjetje skozi faze življenjskega cikla – podjetje se zasnuje, rodi, raste, dozori in po določenem času tudi preneha, če ne poskrbimo za nasledstvo. Namen članka je osvetliti tematiko nasledstva v primeru družinskih podjetjih in izpostaviti dve spodbudi malih vrednosti (t.i. vavčerja), ki sta na voljo mikro, malim in srednje velikim podjetjem na tem področju.

V Sloveniji je družinsko vodenih 83 odstotkov podjetij, ki zaposlujejo 70 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Predstavljajo torej pomemben del gospodarstva, so inovativna in usmerjena v rast. Poleg tega so pomembna tudi s trajnostnega vidika in z vidika družbene odgovornosti, saj na primer ustvarjajo stabilna delovna mesta in nadpovprečno kakovostno skrbijo za družini in zaposlenim prijazno podjetje, znana so tudi po odgovornosti, močni kulturi in vrednotah. Družinska podjetja pa se srečujejo s številnimi specifičnimi izzivi, največji med njimi je ravno prenos lastništva in vodenja podjetja na naslednjo generacijo.

Po prenosu nasledstva na drugo generacijo propade vsako tretje podjetje, po prehodu na tretjo generacijo pa preživi le še vsako sedmo. 66 odstotkov slovenskih podjetij danes vodi prva generacija, 28 odstotkov druga, in le 6 odstotkov tretja (Kociper 2018). V prihodnjih letih lahko pričakujemo veliko število prenosov podjetij, saj so se podjetja množično ustanavljala po letu 1991, njihovi lastniki pa sedaj dosegajo starost upokojevanja.

Bistveno pri načrtovanju prenosa je, da se o tem začne razmišljati pravočasno. Načrtovati ga je potrebno vsaj 5 do 10 let vnaprej, še bolje pa že prej. Dobra orientacija za načrtovanje prenosa so leta, ko podjetnik izpolni pogoje za upokojitev.

Ustrezna pravnoorganizacijska oblika

Za izvedbo optimalnega prenosa podjetja je pomembna ustrezna pravnoorganizacijska oblika. Mnogi podjetniki imajo podjetje registrirano v obliki s.p., tudi če je obseg poslovanja že prerastel s.p. in taka oblika ni več racionalna z vidika davkov, tveganja in zaposlovanja. Zato je smiselno najprej preveriti, katera oblika je najprimernejša z vidika velikosti podjetja, nadalje pa tudi katera oblika je najprimernejša z vidika nasledstva.

Slovenski podjetniški sklad je objavil poziv Vavčer za statusno preoblikovanje družb, ki omogoča sofinanciranje stroškov svetovanja in izvedbe aktivnosti statusnega preoblikovanja:

• samostojnega podjetnika posameznika v kapitalsko družbo (npr. d.o.o. ali d.d.),
• delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo ali obratno,
• zadruge v gospodarsko družbo ali obratno.

Več informacij najdete na spletni strani podjetniškega sklada.

Prenos lastništva

Poznamo dva načina prenosa lastništva v gospodarski družbi in sicer odplačne in neodplačne prenose (podaritev). Prenos zaradi smrti prenosnika se obravnava ločeno, ravno tako pa spada pod obliko neodplačnega prenosa (deli se na oporočno dedovanje in na prenos po samem zakonu).

Pri neodplačnem prenosu lastništva gre za podaritev poslovnega deleža izbranemu nasledniku za čas življenja, kar je (poleg oporočnega dedovanja) najbolj običajen način nasledstva v Sloveniji. Lahko se izvede v skladu s pravnimi podlagami, ki določajo naslednje oblike (Pirc v Kociper 2018):

• Obligacijski zakonik ureja darilno pogodbo in pogodbo o izročitvi ter razdelitvi premoženja (izročilna pogodba),
• Zakon o dedovanju, predvsem v okviru instituta odpovedi neuvedenemu dedovanju,
• Zakon o davku na dediščine in darila, Zakon o dohodnini in Zakon o davčnem postopku urejajo vprašanje obdavčitve v primeru neodplačnega prenosa.

Odplačen način prenosa lastništva je manj pogost v Sloveniji, izhaja pa tudi iz potrebe ustanoviteljev po ohranitvi ekonomske neodvisnosti in vsaj delne žetve ustvarjenega premoženja oz. ohranitev življenjskega standarda tudi po upokojitvi. Pogost je prenos lastništva na družinske člane preko različnih oblik odloženega plačila kupnine, ker ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi za takojšnje poplačilo tržne vrednosti podjetja. Relevanten je namreč trenutek vpisa v sodni register, plačilo pa ni predpogoj za veljavnost prenosa poslovnega deleža.

Tudi na tem področju na SPS pripravljajo vavčer za prenos lastništva, ki bo objavljen do konca leta 2019.

Na OOZ Logatec vam je za oba vavčerja (pa tudi za vse ostale) na voljo brezplačna pomoč pri pripravi vloge, ki jo lahko dobite na vseh Slovenskih poslovnih točkah (SPOT točke). Lokacije in kontaktni podatki ostalih SPOT Svetovanje so na voljo na spletni strani.

Kociper, Tina. 2018. Nasledstvo : izziv družinskih podjetij : priročnik za ustanovitelje in naslednike pri prenosu lastništva in vodenja družinskega podjetja. Ljubljana, Spirit Slovenija, javna agencija.