Podjetnost kot ključ prihodnosti: povezovanje šol, gospodarstva in mladih

01.04.2026

V torek, 31. marca 2026, je v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec potekala strokovna konferenca z naslovom Spodbujanje podjetniškega potenciala mladih. Dogodek je združil predstavnike izobraževanja, gospodarstva, lokalnih skupnosti in podpornega okolja, z namenom izmenjave dobrih praks ter iskanja novih pristopov za razvoj podjetniških kompetenc med mladimi.

Uvodoma so udeležence nagovorili direktor zbornice mag. Dejan Šraml, župan Občine Logatec Berto Menard ter ravnatelja osnovnih šol iz Idrije in Tabor Logatec Ivica Vončina in Jure Kramar. V svojih nagovorih so poudarili pomen podjetnosti kot ključne kompetence za prihodnost ter izpostavili potrebo po večji vključenosti teh vsebin v izobraževalni sistem. Strinjali so se, da morajo mladi razvijati ustvarjalnost, samoiniciativnost in kritično mišljenje, hkrati pa potrebujejo podporno okolje, ki jim omogoča preizkušanje idej.

Šraml je poudaril dolgoletno delo zbornice z mladimi. Izpostavil je pogum mladih, pomen povezovanja znanj ter dejstvo, da v podjetništvu velikokrat ni omejitev glede izobrazbe. Ob tem je poudaril tudi uspešnost logaškega gospodarstva, ki letno ustvari skoraj milijardo evrov realizacije prihodkov.

Župan Menard, tudi bivši obrtnik, je poudaril, da je stabilno gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo ključno za financiranje javnih sistemov, kot sta zdravstvo in šolstvo. Izpostavil je pomen spoštovanja vseh poklicev ter znanja in prizadevnosti kot temeljev kakovostnega življenja in uspešnosti na globalnem trgu. Veseli ga, da se o teh temah razpravlja, zlasti zaradi pomena mladih za prihodnost.

Vončina je predstavila prihajajočo prenovo učnih načrtov, ki bo med cilje vključila tudi razvoj podjetnosti. Ocenila je, da ta pri učencih trenutno ni dovolj razvita, zato je pomembno ustvariti pogoje za njihov uspeh.

Kramar pa meni, da je cilj vključiti podjetnost v vse predmete ter okrepiti njeno izvajanje v praksi. Izpostavil je tudi pomen finančne pismenosti in opozoril na pasivnost otrok. Podjetnost po njegovem spodbuja ustvarjalnost, samoiniciativnost, sodelovanje in kritično razmišljanje ter vključevanje zunanjih institucij.

Pomemben del konference je bil namenjen predstavitvi vloge države pri spodbujanju podjetništva mladih. Ana Mrzlikar, podsekretarka in vodja programa Mladi in podjetništvo na SPIRIT Slovenija, javna agencija, je izpostavila ključne programe, kot so javni pozivi za šole, usposabljanja učiteljev ter nacionalno tekmovanje POPRI. Programi spodbujajo ustvarjalnost, inovativnost in praktične podjetniške veščine ter vključujejo vedno več šol in mladih. Ob tem je opozorila, da kljub pozitivnim trendom področje še vedno potrebuje več sistemske podpore in kadrovskih virov. Poudarila je pomen učiteljev in podpornega okolja, saj se uspešnost programov med regijami razlikuje, zato zelo pozdravlja tovrstne projekte in dogodke, kot je današnji.

Projekt LAS Mladi upi: orientacija v svet podjetništva, ki ga je predstavila zbornica in zaradi katerega se je zgodila konferenca, spodbuja razvoj podjetnostnih kompetenc pri mladih v občinah Logatec, Idrija in Cerkno. Namenjen je predvsem učencem višjih razredov osnovne šole, ki skozi praktične aktivnosti (krožki, delavnice, mentorstvo, tabori) razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, sodelovanje in podjetniško razmišljanje. Partnerji projekta so poleg zbornice tudi Osnovna šola Tabor Logatec, Osnovna šola Idrija in Orientacijski klub Azimut.

Mentorica podjetniških krožkov in pomočnica ravnatelja Osnovne šole Tabor Logatec Andreja Dodič je poudarila ključno vlogo vodstva šole pri vključevanju podjetnosti v izobraževanje. Na šoli so to uspešno uvedli že pred leti, tudi s projektom Pogum, ki podjetnost vključuje neposredno v pouk (npr. matematika, jeziki) in dodatne dejavnosti. Izpostavila je, da je kompetenca podjetnosti pomembna tako za učence kot učitelje, saj spodbuja kreativnost, motivacijo in zadovoljstvo pri delu. Možnosti za vključevanje so številne, pomembno pa je tudi sodelovanje z zunanjimi mentorji, ki prinašajo podjetniški vidik (npr. kako idejo ali produkt predstaviti na trgu).

Posebno zanimiva je bila panelna razprava z mladimi podjetniki – kamnosekinjo in kiparko Sibilo Leskovec, samostojnim podjetnikom na področju športne dejavnosti Borom Grdadolnikom ter direktorico podjetja Urbana igrala Mojco Rupnik. Predstavili so svoje različne podjetniške poti, od prevzema družinskega podjetja do lastnih odločitev za večjo svobodo ali povezovanje umetnosti in trga, pri čemer jih vse povezuje želja po samostojnosti, ustvarjalnosti in prispevku družbi. Izpostavili so pomen vztrajnosti, prilagodljivosti in notranje motivacije ter poudarili, da je neuspeh pomemben del učenja. Opozorili so tudi, da formalno izobraževanje pogosto ne spodbuja dovolj podjetnosti, zato imajo ključno vlogo mentorji, praktične izkušnje, dodatna izobraževanja in lastna iniciativa. Priložnosti za mlade vidijo povsod, vendar uspeh zahteva izstopanje, dodano vrednost in predanost. Njihovo ključno sporočilo je, da naj mladi razvijajo sposobnost prepoznavanja lastnih interesov, poslušajo sebe ter pogumno začnejo uresničevati svoje ideje – ob podpori mentorjev in sodelovanju z drugimi.

Konferenco je zaokrožil prispevek predstojnika katedre za podjetništvo na Fakulteti za management Univerze na Primorskem prof. dr. Mitje Ruzzierja, ki je izpostavil pomen spodbujanja kreativnosti in izkustvenega učenja. Opozoril je, da šolski sistem pogosto omejuje ustvarjalnost, zato je ključnega pomena, da mladim omogočimo več priložnosti za preizkušanje, tudi ob tveganju neuspeha. Poudaril je, da je v današnjih negotovih časih ključno pri mladih prebuditi radovednost, kreativnost in pogum za preizkušanje. Opozoril je, da šolski sistem pogosto omejuje ustvarjalnost s "kalupi", namesto da bi spodbujal drugačnost in inovativno razmišljanje. Izpostavil je pomen izkustvenega učenja, kjer mladi ne le razmišljajo, ampak tudi preizkušajo ideje, ter se ob tem učijo iz neuspehov. Neuspeh vidi kot nujen del procesa, ki vodi do izboljšav in napredka, pri čemer sta ključni vztrajnost in sposobnost pobiranja po padcih. Po besedah Ruzzierja, ki deluje tudi kot podjetniški mentor, je mladim treba omogočiti, da razmišljajo drugače, preizkušajo ideje brez strahu pred neuspehom ter ohranijo kreativnost, ki jo že imajo – saj prav to vodi do razvoja podjetnosti in osebnega uspeha.

Dogodek je potrdil, da je razvoj podjetnosti med mladimi skupna odgovornost šol, gospodarstva in družbe kot celote. Le s sodelovanjem vseh deležnikov bomo lahko ustvarili okolje, v katerem bodo mladi razvijali svoje potenciale in soustvarjali trajnostno prihodnost lokalnih skupnosti.

Med udeleženci dogodka so bili številni učitelji in mentorji osnovnih šol iz širše primorsko-notranjske, goriške in osrednjeslovenske regije, predstavniki podjetniškega inkubatorja, razvojne agencije, ljudske univerze, zavoda za zaposlovanje, predstavniki okoliških občin in medijev ter mladi podjetniki in številni drugi.

O konferenci so poročali tudi mediji, in sicer Radio Slovenija (od 3. minute dalje), Radio 94 in Logaške novice (stran 26-27).

Konferenca je bila organizirana v okviru projekta Mladi upi: orientacija v svet podjetništva, katerega partnerji so Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec (vodilni partner in organizator dogodka), Osnovna šola Tabor Logatec, Osnovna šola Idrija ter Orientacijski klub Azimut. 

Projekt, ki se izvaja v okviru Strategije lokalnega razvoja za območje LAS s CILjem v programskem obdobju 2021–2027, je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.